Povzetek
Kot da pomanjkanje IPv4 naslovov še ni dovolj, se v zadnjem času na področju telekomunikacij veliko govori tudi o pomanjkanju radijskega prostora, ki ga zahteva množica novodobnih brezžičnih naprav. Pred to težavo so se na primer znašli operaterji mobilne telefonije, ki z dodeljenimi frekvenčnimi pasovi vedno težje dohitevajo naraščajoče potrebe po pasovni širini zaradi priljubljenosti pametnih telefonov. Nekoliko soroden problem pa je gotovo opazil tudi prenekateri obiskovalec popularnih, z računalništvom povezanih dogodkov, ki mu brezžični internet na prenosniku v bližini množice podobnih naprav ni in ni hotel pravilno delovati.
Kot rešitev za take in podobne težave se danes ponuja pametni oz. kognitivni radio. To je digitalna tehnologija, ki poizkuša prekiniti z nekaterimi tradicijami radijskih zvez, kot so jih poznali naši dedki in babice, pri tem pa se srečuje s številnimi teoretičnimi, pa tudi inženirskimi in političnimi problemi.
V SensorLabu na Institutu Jožef Stefan smo razvili odprto platformo za senzorska omrežja VESNA, na njeni podlagi pa eksperimentalno opremo za raziskave na področju kognitivnega radia. V mestu Logatec smo v okviru evropskega projekta CREW postavili tudi dve testni omrežji, kjer lahko domači in tuji raziskovalci v praksi preizkušajo nove tehnologije.
Na predavanju si bomo ogledali kaj nas je pravzaprav pripeljalo do zgoraj opisanih težav, kaj je oziroma kaj obljublja kognitivni radio in kako izgleda odprto kodna programska in strojna oprema, ki smo jo razvili. Da pa bo ne bo ostalo samo pri govorjenju, si bomo vmes morda uspeli ogledati tudi kakšno demonstracijo v živo.
Tomaž Šolc je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in trenutno dela kot raziskovalni asistent na odseku za telekomunikacije Instituta Jožef Stefan. Ko ne sedi za spektralnim analizatorjem se ukvarja še z razvojem prostega programja in občasnim brskanjem po računalniški zgodovini.
Prosojnice
